Župnijska cerkev

OSNOVNI PODATKI ŽUPNIJSKE CERKVE5t6c1067-medium

Zavetnik: sv. Benedikt
God zavetnika: 11. julij
Žegnanje: nedelja pred Vsemi Svetimi
Prva omemba cerkve: 1405
Sedanja zidana cerkev posvečena: 1834
Župnija od: 1875
Obnovljena: 1948 (arhitekt Jože Plečnik)
Nadmorska višina: 455 m

 

ZGODOVINA CERKVE

Župnijska cerkev v Stranjah je bila dolgo časa podružnica neveljske župnije. Prvič se omenja leta 1405. Posvečena je svetemu Benediktu, opatu. Za župnijo so se ljudje začeli pogajati leta 1784. Prvotni namen je bil, v Stranjah ustanoviti župnijo s kaplanom in ji priklopiti tudi Mekinje. Pozneje je ta načrt padel v vodo, ustanovili so samo lokalijo in kot prvi duhovnik se je leta 1788 naselil tukaj bivši frančiškan p. Bogomir Žnidaršič. Leta 1834 so cerkev prenovili. Leta 1875 je bila lokalija Stranje povzdignjena v pravo župnijo.

Druga svetovna vojna je zelo prizadela stranjsko župnijo. Nemci so takoj odpeljali župnika Janeza Langerholca, 9.6.1941. Še enkrat so ga pripeljali v Stranje, skupaj z gojškim župnikom Matija Selanom, verjetno na zaslišanje. Ljudje so jima hoteli dati nekaj hrane, pa nemški policisti niso dovolili. Nekateri ljudje, ki so nasedli nemški propagandi pa so govorili:”Zdaj bodo pa videli črni hudiči, kako jih bodo Nemci pognali!” Potem so se pa oni in duhovniki skupaj vozili kot jetniki Nemcev. (kronika)

Partizani so požgali lepo in veliko župnišče nad glavno cesto, Nemci so minirali ostanke zidov, da je bil pogled na cesto prost in cerkev spremenili v bunker. Strahotno so jo oskrunili. Da so cerkev predelili v pritličje in nadstropje, so skozi vso cerkev po dolžini postavili 40 cm debelo betonsko ploščo, ter spodaj in zgoraj napravili z oporo zidane predele za stanovanja, pod cerkvijo pa podzemni rov. Ta je vodil v vse krajne bunkerje; dva sta še danes vidna. Cerkveni inventar, od klopi, oltarjev, križevega pota so požgali. Vse je bilo sicer brez umetniške vrednosti, staro in črvivo. Nekaj kipov so rešili, te je Plečnik z veliko ljubeznijo vgradil v svoje obnovljeno svetišče. Tudi prižnica je pogorela, rešili so le kip Dobrega pastirja, ki ga je Plečnik uporabil za razkošno okno nad zakristijo. OBHAJILNO MIZO iz marmorja, pa so Nemci postavili ven iz cerkve, domačini so jo shranili in po vojni jo je Plečnik vgradil nazaj.

Po vojni škofija ni našla duhovnika, ki bi šel v Stranje, v župnijo brez cerkve in župnišča. P. Martin Perc, frančiškan iz Kamnika, je prevzel to veliko breme. Pridobil je mojstra Plečnika, ki so ga naši po osvoboditvi postavili na stranski tir, da je na stranjskem hribu začel s to veliko obnovo. Najtežje je bilo odstraniti betonske plošče. Volja, pa tudi trma ljudi je bila večja od nerazumevanja oblastnikov, ki so po eni strani hoteli ohraniti ta kup razvalin kot spomenik zadnji vojni, po drugi strani pa so se bali nesreče, v zvezi z miniranjem cerkve. P. Martinu je uspelo, da je še 8. septembra maševal na zasilnem oltarju, ko so razminirali betonske plošče.

[pdf-embedder url=”http://www.zupnija-stranje.si/wp-content/uploads/2016/10/26_2_2017_glasilo.pdf”]

[pdf-embedder url=”http://www.zupnija-stranje.si/wp-content/uploads/2016/10/ANTONVOVK.pdf”] [pdf-embedder url=”http://www.zupnija-stranje.si/wp-content/uploads/2016/10/RAZLAGAPLEČNIKOVECERKVE.pdf”] [pdf-embedder url=”http://www.zupnija-stranje.si/wp-content/uploads/2016/10/PLEČNIKVSTRANJAH.pdf”] [pdf-embedder url=”http://www.zupnija-stranje.si/wp-content/uploads/2016/10/ARHITEKTJOŽEPLEČNIK.pdf”]

© 2019 Župnija Stranje | Design Theme by: D5 Creation | Powered by: WordPress