Zakramenti

O ZAKRAMENTIH

Človekovo življenje je podobno mozaiku. Kakor je mozaik sestavljen iz drobnih kosov, kamnov, stekla itd., tako je tudi človekovo življenje sestavljeno iz bolj ali manj drobnih dogodkov, ki skupaj tvorijo čudovito sliko, ki se imenuje človekovo življenje. Kristjani smo v tem primeru tisti srečneži, kajti monotonost vsakdanjega življenja nam popestri Bog, preko mnogih dogodkov, predvsem tistih, ki jih imenujemo zakrament. Zakramenti so kot žlahtni kamni ali kosi žlahtne kovine, ki popestrijo mozaik človeškega življenja. Več jih je, bolj slikovit je mozaik, lepše in polnejše je življenje.

 

KAJ JE ZAKRAMENT?

Zakramenti so vidno znamenje nevidne milosti. Vemo, da jih je sedem in da jih je postavil Jezus Kristus. Če pa besedo zakrament postavimo v njeno originalno obliko, od koder izvira, pa nam pove že marsikaj. Tako beseda zakrament (kakor mnoge druge besede, ki jih uporabljamo v krščanstvu) izvira iz latinske besede sacramentum, ki je seveda sestavljanka dveh besed: sacer in mentum. Beseda sacer pomeni sveto. Sveto je nekaj, kar nam veliko pomeni, nekaj, kar je postavljeno izven svetne rabe, nekaj, kar je nedotakljivo, nekaj, kar ima veliko vrednost in za nas ter tudi za druge pomeni nerazložljivo, nedotakljivo – presežno, kar posebej varujemo. Sveto je tisto, kar izvira od Boga ali pa se Boga neposredno dotika in je zato deležno posebne obravnave ali češčenja. Mentum pa končnica, ki označuje dogodek. Dogodek, ki se dogodi. In dogodkov je v življenju človeka veliko. Da Jezus ne bi bil le nekaj oddaljenega, kakor so to grški in rimski bogovi, ki nas izza oblakov gledajo, temveč, da bi bil blizu nas, v vsakem trenutku našega življenja, je »izumil« zakramente, svete dogodke, ko nam je on sam, Jezus še posebej blizu. In teh zakramentov je sedem, ker je tistih ključnih življenjsko pomembnih dogodkov ravno sedem.

Katekizem katoliške Cerkve nas takole poučuje:

1210 Zakramente nove zaveze je postavil Kristus in jih je sedem: krst, birma, evharistija, pokora, bolniško maziljenje, mašniško posvečenje (sveti red) in zakon. Sedem zakramentov se dotika vseh obdobij in vseh pomembnih trenutkov kristjanovega življenja: podeljujejo prerojenje in rast, ozdravljenje in poslanstvo za versko življenje kristjanov. Pri tem je neka določena podobnost med obdobji naravnega življenja in med obdobji duhovnega življenja.

Zakaj 7 zakramentov?

Seveda je dogodkov v življenju človeka veliko, ampak sedem je tistih ključnih dogodkov v življenju, ki so še posebej pomembni, saj pomenijo prehod v neko novo obdobje človekovega življenja. In ti trenutki, nam moramo biti pomembni, zato so to sveti dogodki, zakramenti, v našem življenju.

Katoliški nauk teh sedem zakramentov deli na tri dele. Najprej so zakramenti uvajanja v krščanstvo (krst, obhajilo, birma), temu sledita zakramenta ozdravljanja (spoved in bolniško maziljenje), končno prideta še zakramenta, ki služita občestvu in poslanstvu vernikov (sveti red in poroka).

 

SLUŽBA BOTRA

Botrstvo je zaupanje in čast, ki jo starši krščenca ali birmanca izkažejo tistemu, ki ga zaprosijo, da bi bil boter njihovemu otroku. Botrstvo je služba, ki jo Cerkev zaupa svojim vernikom z namenom, da pomagajo novim kristjanom pri uvajanju v krščansko življenje.

Botrstvo je odgovornost za krščansko življenje in versko rast krščenca oziroma birmanca.

Zakaj boter

Že v prvih stoletjih krščanstva so imeli katehumeni (kandidati za krst) ob sebi spremljevalca, ki jih je tudi več let pripravljal na prejem svetega krsta. Ta ga je v imenu cerkvenega občestva spremljal praktično vsak dan in mu pomagal pri rasti v veri. Ko je katehumen razvil v sebi osnove življenja po evangeliju, je spremljevalec – boter jamčil zanj, da je pripravljen na krst.

Kasneje v zgodovini je botrstvo pomenilo skrb za duhovno rast in tudi gmotno skrb za otroka. Botri so bili nadomestni starši, ki so priskočili na pomoč, če starši niso mogli več skrbeti za otroka.

Tudi danes boter ne pomeni samo častno prisotnost pri krstu ali birmi, ampak dejavno pomoč staršem pri vzgoji in oskrbi otrok. Zlasti je dolžnost botra, da pomaga staršem pri verski vzgoji njihovih otrok.

Boter je tudi predstavnik cerkvenega občestva. Preko botra Cerkev skrbi za oblikovanje in spremlja duhovno rast svojih novih članov. Preko botra se izraža skrb in odgovornost občestva za brate in sestre. Zato pri botrstvu govorimo o službi Cerkve.

Pravila glede botrstva

Ker je botrstvo služba v Cerkvi, mora boter spolnjevati pogoje, ki so določeni za to službo, da bo mogel službo dobro opravljati.

Zakonik cerkvenega prava in krajevni običaji ter predpisi določajo naslednje:
1. Krščenec naj ima botra. Boter naj bo eden ali ena, lahko pa sta eden in ena. (to pomeni, če sta botra dva, naj bo eden moški druga ženska)
2. Za birmanca ni nujno, da ima botra. V tem primeru ga lahko škofu predstavi kdo od staršev ali sorodnikov.
3. Otroku ne more biti za botra njegov oče ali mati, saj sama narava starševstva že vključuje skrb za otroka.
4. Boter mora dopolniti šestnajst let in mora že prejeti krst, obhajilo in birmo.
5. Boter mora živeti primerno veri in nalogi, ki jo sprejema. Biti bo moral zgled krščanskega življenja. Zato boter ne more biti nekdo, ki ne upošteva Božjih in cerkvenih zapovedi in ne prejema zakramentov, saj bi s tem dajal slab zgled krščencu oziroma birmancu.
6. Boter mora biti po svojih močeh dejaven v cerkveni skupnosti in Cerkev tudi gmotno podpirati.
7. Botru ne sme biti naložena nobena cerkvena kazen. Zato tudi ne more biti boter nekdo, ki živi v izvenzakonski skupnosti ali samo v civilnem zakonu in se nima namena cerkveno poročiti. Prav tako ne morejo biti botri tisti, ki so bili cerkveno poročeni, nato pa civilno ločeni in ponovno civilno poročeni.

Kako izbirati botra

Za botra izberemo človeka, ki bo krščencu oziroma birmancu dejansko pomagal postati kristjan in živeti iz vere. Pri krstu otroka botra izberejo starši, pri birmi in pri krstu odraslega, pa je primerno, da si botra izbere otrok ali odrasel sam. Potrebno je upoštevati nekaj nasvetov:

Starost: Boter bo krščenca oziroma birmanca spremljal vse življenje, zato gledamo, da je boter primerne starosti.

Bližina: Boter naj bo dovolj blizu, da lahko imamo z njimi redne stike. Pri tem je pomembna tako fizična kot duhovna bližina (prijateljstvo, sorodstvo). To bo botru olajšalo spolnjevanje njegovih dolžnosti.

Pogoji: Že pri izbiri botra gledamo, da boter izpolnjuje pogoje (glej zgoraj). Ne zaprosimo za botra nekoga, ki ne spolnjuje pogojev, da ga ne spravimo v zadrego in ne povzročamo hude krvi. 

Mandat – potrdilo: Z botrom se pravočasno dogovorimo, da utegne pridobiti potrdilo – mandat, urediti vse potrebno in se udeležiti morebitnih priprav – tam, kjer hodi k sveti maši.

Spremljanje: Birmanskega botra izberemo že ob začetku intenzivne priprave na birmo, da lahko svojega birmanca v času priprave spremlja, spodbuja in mu pomaga. 

Botrstvo in darila

Vedno bolj se srečujemo s pojavom, da botri za birmo kupujejo draga darila. Velja poudariti, da to početje ni primerno, saj pričakovanje materialnih darov, zatemni željo po duhovnih darovih, ki naj bi jih bil birmanec delež s prejemom zakramenta. 

Boter, ki je dojel pomen svoje službe, ne bo pretiraval z darili. Birmanca bo obdaroval le simbolično in mu bo namesto tega raje nudil duhovno podporo in človeško bližino.

In kaj pomeni “živeti krščansko”?

Boter naj bi pomagal pri krščanski vzgoji in navajal na krščansko življenje. Prav glede tega je največ razhajanj, saj si kdo predstavlja, da živi krščansko, tudi če gre »le nekajkrat mimo cerkve«.
Za krščansko življenje je potrebno predvsem dvoje:

Častiti Boga in delati ljudem dobro: To pa vključuje: življenje po Božjih in cerkvenih zapovedih, prejemanje zakramentov, molitev, služenje Bogu, spolnjevanje Božje volje, vključenost v cerkveno občestvo – župnijo, torej živeti tako, da pridemo v nebesa. 

Naloge krstnega botra

Pomagati staršem vzgajati otroka v krščanskem duhu,  moliti za svojega krščenca/krščenko,  hoditi k maši in prejemati zakramente, truditi se za moralno življenje in dosledno spolnjevanje Božjih in cerkvenih zapovedi in s tem dajati krščencu/krščenki lep zgled krščanskega življenja,

pomagati staršem posredovati krščanski nauk otroku in ga učiti vstopati v osebni odnos z Bogom (moliti), krščencu/krščenki s primerno besedo pomagati pri osebnostni in duhovni rasti.

Naloge birmanskega botra

  • Moliti za svojega birmanca/birmanko, birmanca/birmanko v času pred birmo spodbujati k čim bolj temeljiti pripravi,  hoditi k maši in prejemati zakramente, truditi se za moralno življenje in dosledno spolnjevanje Božjih in cerkvenih zapovedi in s tem dajati birmancu/birmanki lep zgled krščanskega življenja,
  • spremljati osebnostno in duhovno življenje birmanca/birmanke in mu/ji pomagati najti odgovore na življenjska vprašanja, da bo ostal/a zvest/a Kristusu, hodil/a k maši, prejemal/a zakramente in poglabljal/a svojo vero,
  • s primernimi nasveti, zgledom in spodbudami pomagati birmancu/birmanki, da se bo vključil/a v župnijsko občestvo in v njem sodeloval/a.
© 2019 Župnija Stranje | Design Theme by: D5 Creation | Powered by: WordPress